torek, 17. maj 2011

Novi podporniki liste

Andrej Miholič
Boštjan Videmšek
Majda Dodevska
Samo Trtnik
Jure Stojan
Miša Vogrinec
Majda Vukelič
Brigita Mohorič
Zdenko Kodrič
Bojan Tomažič
Petra Vidali
Marta Razboršek
Zoran Potič
Vilijem Einspieler
Janko Rath
Lojze Kos
Borut Tavčar
Matej Družnik
Julija Kočar
Glorija Lorenci
Maja Pertič
Ksenija Gerovac
Dejan Karba

Lista Novinarji za novinarje za organe DNS













PREDSEDNIK in UPRAVNI ODBOR

1. Matija Stepišnik (Večer) - kandidat za predsednika
2. Klara Škrinjar (Delo) - kandidatka za podpredsednico
3. Borut Mekina (Mladina)
4. Ilona Dolenc (Primorske novice)
5. Rok Kajzer (Delo)
6. Petra Lesjak Tušek (Večer)
7. Primož Cirman (Dnevnik)
8. Jernej Verbič (RTV SLO)
9. Blaž Petkovič (Dnevnik)
10. Tjaša Slokar (POP TV)
11. Tanja Starič (Delo)

NADZORNI ODBOR

1. Aleš Lednik (Večer)
2. Miha Drozg (POP TV)
3. Mojca Zorko (STA)

NOVINARSKO ČASTNO RAZSODIŠČE

Predlagatelji, podporniki in kandidati liste Novinarji za novinarje kandidatov za NČR ne vežemo na skupno zaprto listo, saj želimo s tem potrditi neodvisnost, samostojnost in ločenost tega organa od izvršnih in nadzornih organov DNS.
Ker je NČR izjemno pomemben institut in ima zato izjemno pomembno vlogo pri krepitvi visoko profesionalnega novinarstva, lista kljub temu podpira in evidentira naslednje kandidate za NČR:

Maria Beloviča (Delo)
Nino Jerman (RTV SLO)
Vasjo Jagra (Večer)

Zaradi odličnega dela v minulem obdobju brez zadržkov podpiramo tudi:

Almo Sedlar (Delo revije)
Ranko Ivelja (Dnevnik), ki kandidirata s podporo aktivov

Podporniki in predlagatelji liste



















Podporniki & predlagatelji zaprte liste, člani DNS:

Matija Stepišnik
Klara Škrinjar
Borut Mekina
Ilona Dolenc
Rok Kajzer
Petra Lesjak Tušek
Primož Cirman
Jernej Verbič
Blaž Petkovič
Tjaša Slokar
Miha Drozg
Tanja Starič
Mario Belovič
Vasja Jager
Aleš Lednik
Mija Škrabec Arbanas
Matej Praprotnik
Tatjana Pirc
Boris Čibej
Drago Balažič
Peter Žerjavič
Primož Knez
Branka Bezjak
Maja Grgič
Matevž Podjed
Jure Eržen
Kornelija Golob Sokolovič
Zora Štok
Karin Potočnik
Zlatka Strgar
Violeta Vatovec Einspeler
Franček Kramer
Petra Zemljič
Uroš Škerl Kramberger
Tatjana Pihlar
Ervin Hladnik Milharčič
Bojan Bauman
Jasna Snežič
Barbara Hočevar
Sonja Merljak Zdovc
Damjana Žišt
Ivan Praprotnik
Gregor Pucelj
Sandi Frelih
Mateja Babič
Tomaž Ranc
Matjaž Albreht
Matjaž Ropret
Ksenija Horvat Petrovčič
Jože Poglajen
Matej Povše
Tit Košir
Mateja Kotnik


Podporniki, nečlani DNS:

Dragica Jaksetič
Rozmari Petek
Vesna Pušnik Brezovnik
Irena Fasvald
Andreja Kutin
Petra Kos
Jurij Berložnik
Nataša Prislan
Tanja Borčič Bernard
Franja Žišt
Uroš Esih
Goran Ivanović
Alenka Pogačnik

Zakaj zaprta / skupna lista?













Odločitev, zakaj zapreti listo kandidatov, je le ena in - povsem enostavna: med vsemi, ki smo na njej, velja trdno soglasje, da smo pripravljeni skupaj, resno, predano, v prvi vrsti pa enotno poprijeti za delo.

Vse, kar smo si zadali, lahko po našem trdnem prepričanju dosežemo le, če smo homogena, soglasna in uigrana ekipa, ki nič ne skriva in ima jasno začrtane cilje, njihove uresničitve pa ne bo brez timskega dela, medsebojnega razumevanja in skupne vizije. Med nami obstaja soglasje, da smo pripravljeni prevzeti odgovornost, a le kot ekipa. To je po našem mnenju ta trenutek edini pravi recept za vnovični vzpon našega društva in tudi edini ustrezni odgovor na stanje, v katerem je slovensko novinarstvo.

Ob tem se zavedamo, da smo z oblikovanjem zaprte liste, ki je statut društva sicer izrecno ne navaja, je pa ne prepoveduje, marsikoga presenetili in morda sprožili kakšen pomislek. V ozadju oblikovanja liste ni nobenih skritih namenov, v izvolitev se vam, prvič v novejši zgodovini DNS, ponuja skupina, ki se bo, če bo izvoljena, prvi dan spopadla z vsemi izzivi in težavami, ki nas že leta obremenjujejo.

V trenutku, ko smo se odločili za skupno listo, nas je velika večina sprejela odločitev, da naše kandidature umaknemo, če se bo skupščina odločila, da glasovanje o takšni listi ni možno.

Verjamemo, da sestava liste, na kateri smo po najboljših močeh poskušali ustrezno pokriti medijsko in regionalno krajino, po naši presoji zagotavlja dobro izhodišče za prenovo DNS in spopad z novinarstvu sovražnim okoljem.

To dokazuje tudi izjemno velika začetna podpora/predlagateljstvo naših kolegov iz različnih medijev, različnih starostnih skupin in različnih regij.

Na mestu uvoda













Medijski prostor se temeljito in hitro spreminja. Slovensko novinarstvo se teh tektonskih - nikakor ne samo tehnoloških - premikov zaveda, a se nanje ne odziva ustrezno in nanje tudi ni pripravljeno. Vloga stanovskega društva, torej Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki bo v teh procesih aktivno sodeloval, bo zato v prihodnjih letih ključna, če želimo, da bo nova medijska krajina temeljila na verodostojnem, kakovostnem, poštenem in pogumnem novinarstvu. Nove tehnologije in nove prakse ne spreminjajo bistva, pomena in smisla novinarskega dela.

Ni pretiravanje, če zapišemo, da so prav mediji ena največjih žrtev slovenske tranzicije. Večje medijske hiše, ki zaposlujejo največ novinarjev, so spet v obdobju zelo resnih lastniških sprememb. Ne vemo, kaj se bo na medijskem trgu dogajalo in na to ne moremo bistveno vplivati. Lahko pa razmere skrbno spremljamo in se nanje odločno, tehtno in pravočasno odzivamo. DNS mora tukaj odigrati svojo (ključno) vlogo.

Zato bo zelo pomembno, da bo DNS vodila ekipa, ki se je pripravljena soočiti s pritiski lastnikov in (še vedno) tudi politike. In ki bo še naprej vztrajala, da država vzpostavi transparentna pravila igre pri lastninjenju medijev. Ob tem pa se mora vzpostaviti sistemsko okolje za razvoj svobodnega, neodvisnega novinarstva, ki bo delovalo po najvišjih profesionalnih standardih. Zavzemali se bomo, da bomo imeli besedo pri ključnih vprašanjih razvoja naših medijskih hiš.
Dejstvo, da mladi novinarji z diplomami v žepih ne dobijo dela, ni samo socialni problem.

Pomeni, da se bodo čez leta mediji (in z njimi javnost) soočili z dejstvom, da v tem času niso zrasle generacije zrelih komentatorjev, analitikov, poročevalcev, skratka, avtorjev dobrih zgodb. Vse to lahko vodi v uničujoč padec kakovosti medijev kot pomembnega „watch dog“ nadzornika oblasti, kar posledično pomeni zaton kritične in pluralne javnosti. Ta je temelj vsake odprte demokracije.
Med ključnimi težavami slovenskega novinarstva je bila tudi neenotnost oziroma pomanjkanje solidarnosti; tudi ko gre za temeljna načela poklica, njegovih kršitev znotraj ceha (večji poudarek bomo dajali razčiščevanju spornih etičnih praks) ali napadov od zunaj. Zato je tako zelo pomembno, da se v DNS vključijo in v njem sodelujejo tudi novinarji, ki doslej iz različnih razlogov niso.

Ocenjujemo, da bodo tudi v prihodnosti najmočnejši kapitalski pritiski, zato bo pomoč v boju zoper njih ena ključnih nalog DNS.

***
DNS mora biti prva obrambna linija novinarjev, hkrati pa delovati tudi "navznoter" – z izobraževalnimi in drugimi dejavnostmi. Želimo imeti društvo, ki bo zmožno preseči klasične in preživele delitve na "levo" in "desno", ki bo živelo in bo na dolgi rok sposobno preživeti. Želimo društvo, ki bo dihalo s člani 24 ur na dan.

DNS si mora s prepričljivim delovanjem v javni sferi spet utrditi mesto mnenjskega voditelja. Ko gre za vprašanja novinarstva, mora biti nesporno glavni utemeljitelj in zastopnik interesov novinarjev. Z jasno distanco od centrov politične in ekonomske moči mora oblikovati rešitve za delovanje, obstoj in razvoj svobodnih medijev. Obenem pa se mora na takšen način pozicionirati tudi, ko gre za širše družbene dileme, povezane z interesi javnosti. Ta mora v novinarjih spet prepoznati njihove glavne zastopnike in zaveznike.

DNS se bo zato vključeval v javne debate in zastopal interese splošne javnosti in branil njeno pravico do obveščenosti. Mediji so forum, prek katerega družba komunicira sama s seboj, zato mora DNS vzpostaviti stalno zavezništvo z drugimi civilnodružbenimi skupinami. V času globalne krize medijskih trgov, odsotnosti strategij razvoja medijev, padca naklad resnih časopisov in s tem povezanih krčenj stroškov, se vse manj vlaga v poglobljeno preiskovalno novinarsko delo, ki je temelj novinarskega delovanja.

Samokritično ugotavljamo, da je včasih v DNS prevladal tudi vtis, da se to ukvarja predvsem s problemi največjih nacionalnih medijev, ob tem pa pozablja, da mnogi manjši mediji prav tako bijejo hud boj za obstoj, obenem pa so v svojih okoljih še bolj ranljivi, zlasti za politične pritiske. Zavedamo se, da je novinarstvo enako pomemben zastopnik interesov javnosti tudi v regionalnih in lokalnih okvirjih. Zato bomo delovanje DNS vrnili v lokalna okolja in okrepili dialog z medijskimi zastopstvi lokalnih medijev. Prav novinarji teh medijev so pogosto najbolj izpostavljeni političnim in kapitalskim pritiskom.

Vzpostaviti nameravamo mrežo regionalnih koordinatorjev, ki bodo povezali mreže aktivov v posameznih regijah (centri bodo v Kopru, Novem mestu, Kranju, Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu in Murski Soboti). S tem bomo izboljšali pretok informacij do centrale DNS v Ljubljani. V lokalnih okoljih nameravamo organizirati vrsto razprav o konkretnih težavah novinarjev. Dogodke za novinarje bomo iz Ljubljane razširili še v druga slovenska mesta in kraje.

Časovnica projektov

Projekti liste














1. SVETOVALNICA DNS
Temeljni namen je vzpostavitev svetovalnice za statusna in materialna vprašanja novinarjev, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivi skupini honorarnih in začasnih sodelavcev v prekernih položajih, ki se izmikajo splošni delovni zakonodaji ali pa jo celo prečijo. Ta bo del prenovljene multimedijske platforme društva, v obliki posebne rubrike, z brezplačnimi pravnimi mnenji. Zato je treba projekt izvesti ob prenovi celotne podobe društva in ga povezati s projekti, ki posegajo tudi na druga področja; izobraževanje, prenova novinarskih dnevov in tako naprej.
Svetovalnica bi tudi zametek enotne novinarske pravne službe, kjer bo potrebno sodelovanje z novinarskim sindikatom.
Društvo je treba pretresti tudi na sistemski ravni in ga – skupaj s krovnim sindikatom - po potrebi podvreči devoluciji. Najprej je treba razjasniti razmerja s krovnim sindikatom – torej, kdo, koga, zakaj, pri katerih vprašanjih in s kakšno legitimnostjo zastopa v pogajanjih o sistemskih zadevah na ravni države in z delodajalci. To velja tako za medijsko, kot ostale zakonodaje. Sledili bomo sklepu zadnje skupščine DNS, da je treba s Sindikatom novinarjev Slovenije nadaljevati pogovore o možnosti združitve obeh organizacij. Šele nato bo mogoče realno spregovoriti o prenovi in ponekod uvedbi kolektivne pogodbe za novinarje.

2. PREPOZNAVNOST DNS
Pomembna komponenta umeščanja DNS med pomembne družbene akterje je tudi prenova celostne podobe in pojavnosti v ožji in širših javnostih.
Nujna sta osvežitev logotipa in nadgradnja spletne strani v sodobno multimedijsko platformo (interne novice, novice s širšega strokovnega področja, ustanovitev foruma, e-svetovalnica, spletne publikacije, vključitev družabnih omrežij, pojavnost v uveljavljenih multimedijskih kanalih). Društvo mora, ob gradnji vplivne spletne skupnosti, seveda graditi tudi na “fizičnem” kontaktu med člani. Za začetek tudi s povsem preprostimi rešitvami – rednimi družabnimi srečanji različnih novinarskih generacij.
Prepoznavnost DNS lahko povečamo tudi z že uveljavljenimi projekti društva – novinarskimi dnevi, podelitvami novinarskih nagrad, predavanji in okroglimi mizami. Te projekte lahko izkoristimo za konstruktiven dialog z drugimi strokovnimi javnostmi in jih tako seznanimo s stanjem slovenskega novinarstva in medijskega prostora.
DNS mora obuditi svojo strokovno publikacijo. Če finančno ni drugače izvedljivo, lahko zaenkrat le na spletni strani. Strokovne vsebine in analize aktualnega medijskega dogajanja moramo uporabiti tudi kot “društveni piar”, torej sprožilec širše razprave o pomembnejših medijskih temah.
Ker je izzivov pred slovenskimi novinarji ogromno, mora temu primerno delovati tudi Upravni odbor DNS. Člani morajo prevzeti pristojnosti za posamezna področja in jih, če je to potrebno, v imenu društva tudi zagovarjati pred širšo javnostjo.

3. POVEZOVANJE DNS
DNS mora okrepiti sodelovanje s ključnimi institucijami, ki delujejo v slovenski medijski sferi. Nujna je vzpostavitev povezave z novinarsko katedro Fakultete za družbene vede (vključitev članov in projektov društva v izobraževalni proces, vključitev akademskih dejavnikov v društvene aktivnosti) in Društvom študentov novinarstva FEJS Slovenija (sodelovanje pri izvedbi projektov društva, pomoč starejših kolegov mlajšim pri vključitvi na trg dela). Decentralizirane enote društva bi morale okrepiti tudi sodelovanje z medijskimi programi drugih univerz in tako na “novinarski zemljevid” spet odločno postaviti regionalno/lokalno novinarstvo.
Tudi v piarovskih vrstah so vedno močnejši posamezniki, ki vendarle težijo k spremembam v njihovi stroki in si želijo konstruktivnega in odkritega dialoga z novinarji. Preučili bomo možnosti vzpostavitve organizirane oblike kritičnega dialoga.
Pri mednarodnem sodelovanju se velja najprej tesneje povezati s hrvaškimi kolegi (predvsem zato, ker je eden od kandidatov za člana upravnega odbora trenutno dopisnik iz Zagreba), v upravnem odboru pa velja posebno pozornost nameniti tudi tesnejšemu sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, kar bi nam lahko pomagalo tudi pri pridobitvi sredstev za izvedbo programov.

4. IZOBRAŽEVANJE DNS
Novinarji nimamo poklicnih objektivnih meril in pravil, po katerih delujemo. Le etične zaveze. Zato moramo krepiti vsa znanja, s katerimi operiramo. Kako?
Novinarska kramljalnica: mesečna izobraževanja v obliki predavanj ali seminarjev na različne teme: v sklopu letnika bi, denimo, potekali tečaji (medijskega) prava in branja računovodskih bilanc, predavanj strokovnjakov o aktualnih dogodkih (recimo o vojni v Libiji), abecede internetnega novinarstva.
Izobraževanje javnosti: novinarji moramo odgovorno opravljati svoj poklic, ljudem pa pokazati na razliko med novinarji in vsemi ostalimi, ki se ukvarjajo s "prenosom" podatkov, informacij, vsebin - torej na razliko s spletnimi novičarskimi portali, blogi in socialnimi omrežji oziroma vsemi platformami, kjer se objavljajo novice.
Jezikovni tečaji
Tematske okrogle mize po Sloveniji (6-8 na koledarsko leto, do konca letošnjega leta 3: Koper, Maribor, Ljubljana)
Novinarska urgenca: organizacija problemskih konferenc ob nepričakovanih, nenadnih dogodkih, ki jih v napetih razmerah v našem stanu lahko v prihodnosti pričakujemo;
Prenova novinarskih dnevov z bolj dinamičnimi in interaktivnimi vsebinami z več vsebinskimi dimenzijami: specializirano novinarstvo, preiskovalno novinarstvo, splet, razprave z ostalimi strokami, državljansko novinarstvo ...) Novinarski dnevi morajo med drugim postati magnet za nabiranje novih članov, zlasti mlajših, zato pa je treba ustrezno zasnovati tudi spremljevalni, zabavni, program.
Fotografija, televizijska slika in druge vizualne vsebine. Ti elementi so sestavni in nepogrešljivi del vsake novinarske zgodbe. Zato moramo
vprašanja in dileme povezane z njimi, vnesti v širšo razpravo in aktualne
medijske debate. Skupaj s kolegi fotografi in snemalci.