Na mestu uvoda

Medijski prostor se temeljito in hitro spreminja. Slovensko novinarstvo se teh tektonskih - nikakor ne samo tehnoloških - premikov zaveda, a se nanje ne odziva ustrezno in nanje tudi ni pripravljeno. Vloga stanovskega društva, torej Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki bo v teh procesih aktivno sodeloval, bo zato v prihodnjih letih ključna, če želimo, da bo nova medijska krajina temeljila na verodostojnem, kakovostnem, poštenem in pogumnem novinarstvu. Nove tehnologije in nove prakse ne spreminjajo bistva, pomena in smisla novinarskega dela.

Ni pretiravanje, če zapišemo, da so prav mediji ena največjih žrtev slovenske tranzicije. Večje medijske hiše, ki zaposlujejo največ novinarjev, so spet v obdobju zelo resnih lastniških sprememb. Ne vemo, kaj se bo na medijskem trgu dogajalo in na to ne moremo bistveno vplivati. Lahko pa razmere skrbno spremljamo in se nanje odločno, tehtno in pravočasno odzivamo. DNS mora tukaj odigrati svojo (ključno) vlogo.

Zato bo zelo pomembno, da bo DNS vodila ekipa, ki se je pripravljena soočiti s pritiski lastnikov in (še vedno) tudi politike. In ki bo še naprej vztrajala, da država vzpostavi transparentna pravila igre pri lastninjenju medijev. Ob tem pa se mora vzpostaviti sistemsko okolje za razvoj svobodnega, neodvisnega novinarstva, ki bo delovalo po najvišjih profesionalnih standardih. Zavzemali se bomo, da bomo imeli besedo pri ključnih vprašanjih razvoja naših medijskih hiš.

Dejstvo, da mladi novinarji z diplomami v žepih ne dobijo dela, ni samo socialni problem.

Pomeni, da se bodo čez leta mediji (in z njimi javnost) soočili z dejstvom, da v tem času niso zrasle generacije zrelih komentatorjev, analitikov, poročevalcev, skratka, avtorjev dobrih zgodb. Vse to lahko vodi v uničujoč padec kakovosti medijev kot pomembnega „watch dog“ nadzornika oblasti, kar posledično pomeni zaton kritične in pluralne javnosti. Ta je temelj vsake odprte demokracije.

Med ključnimi težavami slovenskega novinarstva je bila tudi neenotnost oziroma pomanjkanje solidarnosti; tudi ko gre za temeljna načela poklica, njegovih kršitev znotraj ceha (večji poudarek bomo dajali razčiščevanju spornih etičnih praks) ali napadov od zunaj. Zato je tako zelo pomembno, da se v DNS vključijo in v njem sodelujejo tudi novinarji, ki doslej iz različnih razlogov niso.

Ocenjujemo, da bodo tudi v prihodnosti najmočnejši kapitalski pritiski, zato bo pomoč v boju zoper njih ena ključnih nalog DNS.

***

DNS mora biti prva obrambna linija novinarjev, hkrati pa delovati tudi "navznoter" – z izobraževalnimi in drugimi dejavnostmi. Želimo imeti društvo, ki bo zmožno preseči klasične in preživele delitve na "levo" in "desno", ki bo živelo in bo na dolgi rok sposobno preživeti. Želimo društvo, ki bo dihalo s člani 24 ur na dan.

DNS si mora s prepričljivim delovanjem v javni sferi spet utrditi mesto mnenjskega voditelja. Ko gre za vprašanja novinarstva, mora biti nesporno glavni utemeljitelj in zastopnik interesov novinarjev. Z jasno distanco od centrov politične in ekonomske moči mora oblikovati rešitve za delovanje, obstoj in razvoj svobodnih medijev. Obenem pa se mora na takšen način pozicionirati tudi, ko gre za širše družbene dileme, povezane z interesi javnosti. Ta mora v novinarjih spet prepoznati njihove glavne zastopnike in zaveznike.

DNS se bo zato vključeval v javne debate in zastopal interese splošne javnosti in branil njeno pravico do obveščenosti. Mediji so forum, prek katerega družba komunicira sama s seboj, zato mora DNS vzpostaviti stalno zavezništvo z drugimi civilnodružbenimi skupinami. V času globalne krize medijskih trgov, odsotnosti strategij razvoja medijev, padca naklad resnih časopisov in s tem povezanih krčenj stroškov, se vse manj vlaga v poglobljeno preiskovalno novinarsko delo, ki je temelj novinarskega delovanja.

Samokritično ugotavljamo, da je včasih v DNS prevladal tudi vtis, da se to ukvarja predvsem s problemi največjih nacionalnih medijev, ob tem pa pozablja, da mnogi manjši mediji prav tako bijejo hud boj za obstoj, obenem pa so v svojih okoljih še bolj ranljivi, zlasti za politične pritiske. Zavedamo se, da je novinarstvo enako pomemben zastopnik interesov javnosti tudi v regionalnih in lokalnih okvirjih. Zato bomo delovanje DNS vrnili v lokalna okolja in okrepili dialog z medijskimi zastopstvi lokalnih medijev. Prav novinarji teh medijev so pogosto najbolj izpostavljeni političnim in kapitalskim pritiskom.

Vzpostaviti nameravamo mrežo regionalnih koordinatorjev, ki bodo povezali mreže aktivov v posameznih regijah (centri bodo v Kopru, Novem mestu, Kranju, Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu in Murski Soboti). S tem bomo izboljšali pretok informacij do centrale DNS v Ljubljani. V lokalnih okoljih nameravamo organizirati vrsto razprav o konkretnih težavah novinarjev. Dogodke za novinarje bomo iz Ljubljane razširili še v druga slovenska mesta in kraje.